V mestu sva obiskala Hiroshima peace memorial museum. Muzej je sodobno opremljen in predstavi mnogo detajlov nuklearne katastrofe. Nasproti spominskega parka stoji poslednja ruševina, ki so jo domačini ohranili v spomin na jedrsko eksplozijo in njene katastrofalne posledice.
Odpravila sva se tudi na priljubljene izletniške točke med japonci. Najprej preko Kintai mostu v starodavni del mesta Iwakuni, kjer so domovali mnogi samuraji.
Pofotkala sva tudi enega izmed najbolj slikanih objektov na Japonskem - Itsukushima Shrine's torii, na otoku Miyajima.
Peljala sva se zahodno (jugo-zahodno), kolikor shinkansni (hitri vlaki) sploh vozijo, vse tja do Kagoshime. Tam sva naredila turo po otoku Sakurajima, kjer sva opazovala še tleči vulkan
in se namakala v odprtem onsnu z razgledom na morje.
Obiskala sva Ibusuki, simpatično mesto ob obali, kjer so Polono zakopali v "onsen peskovnik", Jan pa se je namakal v Pacifiku.
Najveličastnejši grad na japonskem Himeji, naju je povsem očaral. Najstarejši med še ohranjenimi gradovi, iz leta 1333, je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Kljub medijskem preganjanju prašičev in njihove gripe sva v mestu Kobe obiskala živalski vrt Oji. Tam sva prvič videla pando.
Šele drugi dan bivanja v Osaki sva zares začutila njen ritem. Je prav tako živahna kot Tokyjo in na trenutke celo bolj odbita! Kot se za medene tedne spodobi, sva si za krajši čas najela tudi sobo v "love hotelu". V samem srcu Osake sva se pa znašla ravno v času velikega finala.
V Osaki vsekakor nisva smela izpustiti Kaiyukana. Največji akvarij na svetu, je 9 m globok in vsebuje 5400 ton vode. V njem prebiva mnogo različnih vrst morskih živali, od psa kitovca do številnih tun.
Poleg njega pa so tudi akvariji z raznolikimi meduzami.
Višek amerikanizma na Japonskem je njihov "mini Hollywood". Universal studios sva obiskala na koncu najinega obiska Osake.
Meka japonske kulture ima preveč templjev in drugih znamenitosti, da bi si jih lahko ogledala v nekaj dneh. Obiskala sva "Zlati tempelj" oz. Kinkaku-ji, ki je kljub japonskem minimalizmu do polovice odet v zlato, obkroža pa ga čudovit park.
Pot naju je zanesla v tradicionalni Gion, kjer kultura gejš še vedno živi. Tam sva si ogledala predstavo v gledališču Kamogawa Odori.
Nato sva se sprehodila skozi "mnogotera vrata" Fushimi-inari Taisha. Kljub dolgi poti je bil cilj sama pot.
Ker sva izvedela, da se v staro cesarsko palačo ne da priti, sva raje obiskala grad Nijo. Japonci so se ponovno izkazali kot mojstri vrtnarstva. Kljub prostornosti gradu, sobane izgledajo prazno, saj niso poznali kaj dosti pohištva.
Železnica v Kyotu naju je prijetno presenetila, saj so nama ponudili na poti do čudovitega gozda bambusov,
"mini" onsen (topli izvir), kjer sva namakala noge v vroči vodi.